O projektu

  • Naslov projekta: Aktivno učenje matematike v obliki učnih listov in resnično interaktivnih kvizov
  • Izvajalec: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko
  • Vodja projekta: mag. Matija Lokar
  • Pokrita področja:
    • 1. letnik gimnazije, matematika (osnove logike in teorije množic, osnovne številske množice, linearna funkcija in linearna enačba, geometrija v ravnini)
    • 2. letnik gimnazije, matematika (geometrija v ravnini in prostoru, potence in koreni, kvadratna funkcija in enačba, kompleksna števila, eksponentna in logaritemska funkcija)
    • 3. letnik gimnazije, matematika (ploščine, površine in prostornine, kotne funkcije, polinomi, racionalne funkcije, stožnice)
    • 4. letnik gimnazije, matematika (kombinatorika, verjetnostni račun in statistika, zaporedja in diferencialni račun)
  • Sodelavci na projektu:
    Katarina Grošelj Likovič, Gregor Jerše, dr. Iztok Kavkler, dr. Tomaž Kosem, mag. Matija Lokar, Žiga Lokar, Primož Lukšič, dr. Alen Orbanić, Aljoša Peperko, ter Mojca Preložnik.
  • Informacije:

Vizija

Pripraviti množico kratkih, prilagodljivih e-učnih gradiv, ki jih je mogoče spreminjati in kombinirati in na ta način v prakso prenesti spoznanja, ki smo jih tekom let pridobili pri pripravi in uporabi e-učnih gradiv.

Cilji projekta

V sklopu projekta smo hoteli udejaniti tista pozitivna in negativna spoznanja glede e-učnih gradiv, ki smo jih spoznali tako pri evropskih projektih na temo repozitorijev učnih gradiv kot so Calibrate, EdReNe, Melt, pri slovenskih projektih (SIO) kot tudi pri številnih seminarjih in izobraževanjih, ki smo jih izvajali.

Glavno vodilo projekta je bila želja pripraviti gradiva v taki obliki, da jih učitelj na kar se da enostaven način kombinira in prilagaja svojim potrebam in svojemu stilu poučevanja. Menimo namreč, da pedagoškega znanja in občutka, ki ga ima učitelj, ni mogoče in tudi ni smiselno formalizirati v neka avtomatska pravila, na podlagi katerih bi gradivo samo vodilo uporabnika (torej določalo učno pot). Pri večini projektov, omenjenih zgoraj, se je več ali manj ugotovilo, da učitelji želijo majhna, fleksibilna gradiva, ki jih potem spreminjajo ter združujejo v smislene celote. Različni poskusi, da bi pedagoško znanje, ki ga učitelji imajo, "pretočili" v nek atomatski sistem prilagajanja gradiv in učnih poti, se niso najbolje obnesli. Celo več - pokazalo se je, da so več ali manj omejujoči.

Temeljni cilji projekta so tako bili:

  • Gradiva predstaviti kot množico gradnikov, ki jih je moč enostavno spreminjati in s tem ponuditi čim bolj "surovo" obliko gradiva, ki se ga da zato prilagoditi učiteljevi potrebi, tj. spremeniti zgled, odstraniti kak primer, zamenjati vrstni red vprašanj, ...
  • Gradnike narediti majhne, prilagodljive in čim bolj neodvisne od orodij, tako da je npr. neko gradivo, ki sicer kot zgled uporablja programski jezik java enostavno spremeniti v gradivo, ki kot zgled uporablja npr. jezik python. Še vedno pa dosegamo isti cilj - dijaka naučiti nek programski/algoritmični/idejni konstrukt!
  • Odgovornost za kombiniranje gradnikov naložiti učitelju samemu. On je namreč tisti, ki se bo na podlagi svojega pedagoškega znanja odločil, katere gradnike bo uporabil v določenem pedagoškem kontekstu in v kakšnem vrstnem redu. Prav tako bo zaradi možnosti spreminjanja gradiv on vključil interne povezave med gradivi, povratne zanke itd. (npr. povratno informacijo pri kvizu v 3.e bo opremil npr. s povezavo na video gradivo, v 3.b pa bo raje uporabil povazavo na drug kviz, pri uporabi prosojnic bo zahteval, da učenci pogledajo ta video, vmes jih bo usmeril še na kratek kviz ...)
  • Gradniki narediti splošno uporabne, tj. uporabne kot samostojne spletne strani, znotraj spetnih učilnic, na nosilcih informacij (CD, DVD), na mobilnih napravah ...

Več o teh idejah si lahko ogledate na prosojnicah, ki jih najdete na sledečih povezavah:

<< Nazaj